Intervju
V intervjuju nam je povedal o svoji ljubezni do Bullija in nam zaupal, katere dogodivščine je že imel s kultnim vozilom in katere še želi doživeti.

Življenje v kombiju – ko se profesionalni gorski kolesar zaljubi v model T3.

BESEDILO
Benjamin Seibring
Fotografije: Sebastian Doerk

Rob Heran je eden najboljših gorskih kolesarjev, kar jih pozna Nemčija. Da bi preizkusil športne meje mogočega, se prebivalec Münchna potepa po Evropi in drugod po svetu ter išče kar najbolj spektakularne lokacije za svoje vratolomne podvige na gorskem kolesu. Pri tem ga vedno spremlja njegov Volkswagen T3, ki je postal njegov drugi dom na dolgih potovanjih. V intervjuju nam je povedal o svoji ljubezni do Bullija in nam zaupal, katere dogodivščine je že imel s kultnim vozilom in katere še želi doživeti.

Rob Heran se je nad gorskim kolesarjenjem navdušil že pri petih letih. Nekega dne ga je sestra vzela s seboj v park, ga posedla na mamino zložljivo kolo in ga malce potisnila. Švist hitrosti ga ni prestrašil, kvečjemu očaral. Danes, pri šestintridesetih, je Rob profesionalni gorski kolesar s policami, polnimi trofej. Ker poleg tekmovanj išče še druge, vedno nove izzive, ki bi se jih lahko lotil s kolesom, zanj nobena pot ni predolga. Da bi raziskal meje mogočega na različnem terenu in še pod tako neugodnimi pogoji, je prepotoval že vse države Evrope in celo afriško celino. Za to pa je potrebno posebno vozilo, ki ustreza zahtevam neutrudnega profesionalca. Rob Heran in Volkswagen T3 sta se hitro našla. Kaj ju tako povezuje? In zakaj ni alternative modelu T3? Rojeni Pražan nam je dovolil, da smo pokukali v njegovo življenje v kombiju, in nam razložil, zakaj je pogon na vsa kolesa zanj nepogrešljiv.

Kako je nastala ljubezen do Bullija?

Prvi Volkswagen Bus T3 sem kupil na spletu za 890 evrov, ko sem bil še v šoli. Moder ​​kombi nemške službe za tehnično reševanje in pomoč. Vse sem vrgel ven, vanj vgradil posteljo, ostalo opremo pa ohranil zelo minimalistično. Navsezadnje so morala vanj iti še kolesa ter deske za surfanje in deskanje na snegu. Po zaključku izobraževanja sem izpraznil stanovanje in nekaj let živel v kombiju.

Kaj se je zgodilo potem?

Pred desetimi leti sem nato nadgradil in kupil T3 za 5.400 evrov. Ta je bil iz vojaške flote in je bil v res dobrem stanju. Avto za radijsko komuniciranje z dvema alternatorjema. Več stvari sem že spremenil – namestil sem velike pnevmatike, zatemnil okna, vgradil ozvočenje in položil parket. Uradno je bil T3 po tem še vedno kombi, registriran kot tovornjak, a precej bolj udoben.

Zakaj je življenje v kombiju za profesionalnega kolesarja tako privlačno?

Kot profesionalni gorski kolesarji smo v resnici deležni te prednosti, da prejmemo posebno dovoljenje za dejavnosti v gorah in odročnih regijah, da lahko tam posnamemo svoje kaskaderske videoposnetke. Na gori lahko prenočimo in imamo s seboj vso opremo. Ob prvih sončnih žarkih nato takoj začnemo z delom. T3 je na gori nepogrešljivo oporišče.

Katere kraje ste že obiskali s svojim T3?l s svojim T3?

Vozil sem se po vsej Evropi. Prevozil sem vse alpske prelaze. Poznam najboljše kraje in trase za gorsko kolesarjenje v Italiji, Franciji, Španiji in na Portugalskem. S T3 sem prišel vse do Maroka. Kakor hitro prestopiš mejo, občutiš, da si v Afriki. Vozilo se je vedno odlično prilagodilo novim razmeram.

Imate kakšno spektakularno anekdoto s potepanja po Afriki?

Potoval sem v zaledju Marakeša, vozil T3 skozi polpuščavo, kilometre čez utrjene sipine. Naenkrat se je »cesta« močno zožila in nisem imel možnosti zaviti. Nato so se pred menoj pojavile še blatne globeli, ki se jim nisem mogel izogniti. Voznik štirikolesnika, ki mi je prišel nasproti, je bil sprva skeptičen, ali se mi bo uspelo prebiti skozi vse to. Toda potem je zagledal T3 s pogonom na vsa kolesa, dvignil palec in odbrzel naprej. Avto sem potem dejansko zapeljal v mlakužo, tako da sem do spodnjega roba okna tičal v motni vodi. Če bi se zataknil, mi nihče ne bi mogel pomagati. A sem se končno sam uspel izvleči iz tiste blatne kotanje. Zahvaljujoč pogonu na vsa kolesa in cevi za zrak! Nato sem to situacijo doživel še dvakrat – preprosto se ničesar ne naučim in še nisem nabavil vitla (smeh).

V zaledju Marakeša sem se sam uspel spraviti iz blatne kotanje. Zahvaljujoč pogonu na vsa kolesa in cevi za zrak!
Rob Heran

Ključna beseda »vitel«: kateri pripomoček je treba vedno imeti s sabo?

Imam vsa orodja, ki jih potrebujem, da lahko tudi sredi divjine vzdržujem svoja kolesa in ​​avto po potrebi »zašraufam« skupaj (smeh). Vse, kar potrebujem, je komplet vijačnih ključev, nekaj imbusov, garnituro nasadnih ključev in konkretno dvigalko. To je lepota vozil s staro tehnologijo, ki jih lahko popraviš kjer koli.

Ste se v takšni situaciji že znašli s T3?

V Maroku sem moral popraviti menjalnik, pomagala pa sta mi dva lokalna mehanika. Vsi trije smo na neki surferski lokaciji ležali pod avtomobilom in z mojim orodjem razstavili celotni menjalnik. Seveda prijatelja nista imela nobenega primernega nadomestnega dela. Na hitro sta iz starega Golfa na odpadu dobila podoben del in ga tako dolgo obdelovala, dokler ni bil primeren za vgradnjo. Menjalnik še danes deluje odlično.

Količina prostora, ki ga ponuja T3, je neverjetna. Motor je nameščen zadaj. Nad njim je postavljeno ležišče. Ob vsem tem imam še vedno dovolj prostora za štiri do pet koles.

Katere prednosti ti pri tvojih aktivnostih nudi T3?

Odlična tehnologija pogona na vsa štiri kolesa me je, kot rečeno, na terenu že velikokrat rešila. Z dvema mehanskima zaporama diferenciala nikoli ne izgubim oprijema. Količina prostora, ki ga ponuja T3, je neverjetna. Ker je motor nameščen zadaj, je v notranjosti vozila ogromno prostora. Spim skoraj na motorju, saj je nad njim postavljeno ležišče, ob vsem tem pa ostane še dovolj prostora za prevoz štirih do petih koles.

Katere kraje si še želite obiskati s tem prostorskim čudežem?

Sanjam, da bi Bullija z ladjo prepeljal v ZDA. Potovanje bi začel na zahodni obali Kanade ter tam doživel pozno poletje in indijansko poletje. Nato bi sledil soncu v smeri Kalifornije in naprej proti Južni Ameriki. Torej, mika me celotna panameriška pot.

Ste s svojo ljubeznijo do T3 že navdihnili tudi koga drugega?

Nekateri mladi, ki so že bili pri meni v kolesarskem kampu, so tik pred odhodom na študij. A vseeno želijo pred tem čas, ki ga še imajo na voljo, izkoristiti za izlet s kolesom. Tako jim svetujem, kako lahko brez visokih stroškov preuredijo dostavni kombi in ga spremenijo v idealno vozilo za doživljanje izletniških avantur. V tem času se je na internetu pojavilo veliko sledilcev. Tudi ljubitelji Volkswagna me sprašujejo, kako sem preuredil svoj T3.

Kot profesionalni gorski kolesar ste že veliko dosegli. Ste si zastavili tudi druge cilje?

Na športnem področju se želim še naprej razvijati. Preizkušam nove akrobacije in trike, saj se kot profesionalni kolesar pravzaprav nikoli ne prenehaš učiti. Nimam pa več želje, da bi moral obvezno tekmovati. Zame je pomembno, da sem, ne glede na to, kje na svetu skočim iz svojega Bullija, v katerem koli trenutku kos terenu pred sabo.

Slika: Preurejanje in obnova T3 sta trajala tri leta – vse je potekalo ročno in skorajda brez pomoči. Rob Heran si je tako ustvaril popoln dom na kolesih za življenje profesionalnega kolesarja.

Dejstva o T3

  • Leto izdelave: 1990
  • Motor: 1,9-litrski TDI
  • Moč: 88 kW (120 PS)
  • Najvišja hitrost: 140 km/h
  • Izpostavljeno: pogon na vsa kolesa, dve zapori diferenciala, 15-colska kolesa, zaščita podvozja, cev za zrak s ciklonskim filtrom