Featured
Kutnjak je v življenju zamenjal kar nekaj avtomobilskih znamk, Volkswagen pa ga je kot človeka, ki je res veliko v avtu, navdušil s kombinacijo svojih lastnosti – vzdržljivostjo, nizko porabo in udobjem.

Navdušuje ga s kombinacijo lastnosti

BESEDILO
Marjan Žiberna
Fotografije Bor Dobrin

Volkswagen Touran 1,9 TDI

»Ja, zelo sem navezan nanj,« z nasmeškom pravi Andrej Kutnjak, ki je svojega Tourana kupil novega. »Sem prvi in edini lastnik, pred okroglimi 15 leti sem ga kupil v Volkswagnovem salonu v Ljubljani.«

V tem času se mu je na števcu nabralo nič manj kot 670.000 kilometrov. Zdaj, ko to prebirate, jih je najbrž še nekaj tisoč več, saj smo se z gospodom Kutnjakom pogovarjali v začetku marca. Na vprašanje, ali zelo skrbi zanj, odgovarja: »Mislim, da še kar dobro.« V tem se morda skriva tudi namig za tisto, na kar prisegajo ljubitelji Volkswagnov – vzdržljivost oziroma trpežnost avtomobila, ki ne zahteva posebne nege in skrbi, ampak običajno redno vzdrževanje.

Prva leta ga je servisiral na pooblaščenem servisu, ko pa je avto dopolnil šest let, ga je začel voziti k serviserju z dolgoletnimi izkušnjami s Volkswagni. Ker ga nima garažiranega, se ga po vseh letih in kilometrih seveda po malem loteva rja. »Sem že dogovorjen z avtokleparjem,« pove lastnik. »Pa tudi nekatere plastične dele, ki so izgubili lesk, počasi menjam za rabljene, a dobro ohranjene, če jih le dobim. Ampak, ja, vzdržljivost Volkswagnov je neprecenljiva.«

»In kako se vam je nabralo toliko kilometrov,« vprašamo gospoda Kutnjaka. Hiter preračun »čez palec« pove, da jih prevozi okoli 45.000 na leto, skoraj štiri tisoč na mesec torej. »Iz Zabukovice v Savinjski dolini, kjer zadnjih deset let živim z družino, se vozim v službo v Ljubljano,« razloži sogovornik, ki je prej živel v prestolnici. »Službeno se z njim vozim po Sloveniji, večkrat grem v tujino na službeno pot ali na zasebno potovanje. Na počitnice pa hodimo na Jadran in kilometri se nabirajo.«

Njihovemu velikemu številu botruje tudi to, da v Tourana občasno sede njegova soproga, zadnji dve leti pa ga vozi še njuna hčerka. Andrej Kutnjak, ki ima rad košarko in je navdušen rekreativni kolesar, je namreč nanjo prenesel svoje navdušenje za šport. Tudi ona ima rada žogo, le da nekoliko manjšo. Hčerka Manca je nogometašica, ki igra za ljubljanski nogometni klub Krim. »Zaradi njenega športnega udejstvovanja smo se veliko vozili tudi po Sloveniji in okoliških državah. Najdlje smo bili z njo v Romuniji, ob Črnem morju.«

»Kot človeka, ki je veliko v avtu, me je Touran navdušil s kombinacijo svojih lastnosti – vzdržljivostjo, nizko porabo in udobjem.«
Andrej Kutnjak

Med vsemi prevoženimi kilometri se je nabralo kar veliko zanimivih prigod. Čudno bi bilo, če ne bi bila med njimi tudi kakšna neljuba. »Nekoč mi je dan pred božičem na Opekarski cesti v Ljubljani ‘razneslo’ menjalnik. Bila je strašna gneča, totalen kaos, avtovleki se je komaj uspelo prebiti do mene … Drugič pa mi je med službeno potjo v Bologno šla sklopka, a sem se na srečo lahko pripeljal do Ljubljane. Turbina je po vseh teh letih in kilometrih še vedno prva, sklopko pa sem moral zaradi obrabljenega vztrajnika dvakrat v celoti zamenjati,« razlaga sogovornik, po poklicu elektrotehnik elektronik, ki pa je pristal v drugih vodah – pri ljubljanskem podjetju se ukvarja z veleprodajo frizerskim in kozmetičnim salonom.

Kutnjak je v življenju zamenjal kar nekaj avtomobilskih znamk, Volkswagen pa ga je kot človeka, ki je res veliko v avtu, navdušil s kombinacijo svojih lastnosti – vzdržljivostjo, nizko porabo in udobjem. »Pred štirimi leti sem kupil še novega Golfa, ‘dizelaša’, seveda,« pravi. »Kaj pa glede prihodnosti,« ga vprašamo, pri čemer imamo v mislih njegov naslednji avtomobil. »Ogledujem se za Touranom in upam, da pri njem tudi ostanem. Dilema je le glede spremembe pogona. Ker sem veliko na cesti, si težko predstavljam, da bi imel avto na elektriko. Kakšnih drugih dvomov pa nimam.«