V srednji šoli sem večinoma zasedal skrajno levi sedež v tretji ali predzadnji vrsti v klopeh. Od tam je bil v večini učilnic Srednje tehnične šole v Kranju, pregovorno smo ji rekli Iskra, najboljši razgled na glavno cesto iz Kranja proti Naklemu in naprej proti Radovljici. Nekaj Gorenjcev je v tistih časih mimo šole redno ropotalo s »stroji«, kot so Subaru Impreza WRX STI, Ford Escort Cosworth, VW Golf VR6, tudi dvokolesni supermoto Husaberg 650 se mi je vtisnil v spomin … Pri učiteljih, ki so našo ljubezen do grmeče tehnike nekako tolerirali, smo se ob sikanju turbin in bobnenju iz izpuhov dvignili s stolov in strmeli na jug. Nooo, nazaj v klop! Torej: imamo klado na klancu, koeficient trenja je … Danes je tam prehod za pešce, ki so namenjeni k bližnjemu trgovskemu središču, na parkirišču pa pogosto parkiran policijski avtomobil. Tudi šolo so medtem močno razširili, tako da se cesta ne vidi več …
Dve desetletji pozneje sem prvič sedel za volan GTI-ja. Ni kaj, v uredništvu Avto magazina, kjer sem sodeloval vrsto let, so do mene prišli ključi marsikaterega hudega motocikla, od avtomobilov pa so mi najraje zaupali kakšnega povsem običajnega Pola. Vas torej zanima moje mnenje o Polu GTI? Da, všeč mi je. Mulcema tudi. »Oči, daj gas!« sem neštetokrat slišal z zadnjih sedežev. Mama z občutljivim želodcem je naše iskanje baritona in dihanja turbine prenašala z malo manj navdušenja, čeprav … V programu Eco – na izbiro so še Normal, Sport in Individual – in z zadržanim desnim gležnjem je kar šlo, medtem ko je v športnem programu težko speljati tako, da se glave sopotnikov ne bi rahlo dotaknile vzglavnika.
TO, KAR OD »POPOPRANEGA« POLA PRIČAKUJETE
Avtomobilček s karakterjem? Vsekakor. Na zunaj je tak Polo, pa ne le v rdeči barvi, ravno prav hudomušen. Oblikovno ga težko zamenjamo za karkoli drugega, razen za Golfa, kar je danes vse redkeje videna lastnost. Velikost platišč je že na zgornji meji okusa običajnega avtomobilskega uporabnika, medtem ko bi vzmeti za srečanje GTI-zaljubljencev, ki ga prav tako ni več, verjetno spustil še za kak prst. Avto na cesti lepo leži, hitre spremembe smeri ga ne zmedejo, tudi na avtocesti drži smer odlično, občutek sem imel, da bolje kot kak konfekcijsko številko večji avtomobil. Seveda je podvozje trše kot v preostalih modelih Pola, a udobje, ki ga ob tem ponuja, je povsem sprejemljivo. Tršega si namreč za vsakodnevno uporabo ne bi želel.
Kaj pa notranjost? Ravno prav športna je, s prepoznavnim karirastim vzorcem na bočno lepo oprijemljivih sedežih, kjer nastanejo manjše začetne težave z namestitvijo otroškega sedeža na sovoznikov sedež. Prostora za noge in roke je dovolj, tudi po zaslugi zaslona na dotik, ki je zamenjal nekaj klasičnih stikal in gumbov na sredinskem grebenu. Klasična stikala sicer še vedno pogrešam, očitno sem se res postaral, toda trendi gredo v smer upravljanja nastavitev in funkcij izključno prek zaslona na dotik. In še nekaj sem opazil pri novem Polu GTI. Zanimivo je, kako so z vsako novo generacijo avtomobili (z)rasli. Stavim poln rezervoar goriva, da je imel moj Golf 1, ki je prihajal iz sarajevske tovarne TAS, tako spredaj kot tudi na zadnji klopi manj prostora kot tale Polo. Sicer pa, zakaj imamo shranjene tehnične podatke starejših avtomobilov? Preverimo. Tokrat preizkušeni Polo GTI je dolg 4.047 milimetrov, Golf prve generacije iz zgodnjih 80. let pa 3.815 mm. Današnji Polo je 20 centimetrov daljši od nekdanjega Golfa. Poln rezervoar goriva bi s to stavo torej dobil.
GTI IN DSG, TO JE LEP PAR
In zdaj to, zaradi česar smo sploh postali navdušenci nad tremi rdečimi črkami! Motor, seveda … Briljanten turbobencinski štirivaljnik z 207 KM je lahko miren, tih, nežen. Kot že zapisano, pri tem lahko pomaga izbira motornega programa, lahko pa je tudi popolno nasprotje tega. Močan in sprejemljivo glasen. Brutalen? To ne, a moči je dovolj, da lahko vožnji vdahnete pošteno mero dinamičnosti. Z motorjem odlično sodeluje 7-stopenjski samodejni menjalnik DSG, za puriste naj pripomnim, da ročni menjalnik ni na voljo. Omenjeni DSG, posvečamo mu cel članek na drugih straneh te revije, prestavlja hipno in nezaznavno; ko se vam zahoče športne vožnje, mu k pravi izbiri motornih vrtljajev poveljujete z obvolanskimi ročicami. Ob vsem zapisanem je jasno, da nisem vozil varčno. Priznam, pogosto sem počel ravno nasprotno, a poraba goriva se je vseeno gibala okoli številke 7,5 litra na sto prevoženih kilometrov. To je za dvolitrskega turbobencinca zelo sprejemljivo, da ne rečem – varčno.
Času primerno ima GTI bogat nabor opreme. Samodejno uravnavanje razdalje, pripomoček za lažje parkiranje, asistenco za menjavo voznega pasu, matrične LED-žaromete pa seveda povezljivost s pametnimi telefoni Apple CarPlay, Google Android Auto in MirrorLink.
ODMEV IZ POBALINSKE ZGODOVINE
Pod črto me ta avto spomni na čase, ko so mi takšni avtomobili veliko pomenili, ko je bila tuning scena precej bolj živa, ko ni bilo prepovedano natakniti novih platišč, spustiti vzmetenja, zamenjati izpušnega sistema in zračnega filtra … Za vse našteto se v letu 2023 zdi, da prihaja iz nekega povsem drugega, davno pozabljenega časa. Zanima me, ali danes mularija sploh še »trza« na takšne reči. Ta Polo GTI je verjetno ena zadnjih priložnosti za navdušence, ki si želijo dober športen avto, ki bo tudi vsakdanje uporaben. Bolj se nam očitno bližajo časi, ko nas bodo avtomobilski proizvajalci v primežu ekologije poskušali prepričati, da je športen zvok v vozilu dosegljiv le še s prenosom »nekakšnega turbo zvoka« z interneta in njegovo predvajanje prek zvočnikov (električnega) avtomobila.
Verjetno ste kaj podobnega prebrali že kdaj prej, a drži kot pribito: Polo GTI je avtomobil, v katerem družini očeta (ali mame), ki ima težko nogo in športnega duha, sploh ni treba sklepati velikih kompromisov. To velja tudi za ceno. Za dobrih 30 tisoč evrov, kolikor stane Polo GTI, dobite res dobro mero avtomobila. Pa če to merite v kilovatih, centimetrih in mnogo pomembneje, v nečem, kar zelo težko izmerimo – veselju v vožnji.
» Polo GTI je prostornejši in pametnejši. «
