Featured
Sneška, energična mama dveh fantov, ter novi Volkswagen e-u! sta si ravno prav različna, da se dopolnjujeta, ter ravno prav podobna, da skupaj sodita v prihodnost.

Volkswagen e-up!

BESEDILO
Tina Torelli
Fotografije Bor Dobrin

Sneška, energična mama dveh fantov, ter novi Volkswagen e-up! sta si ravno prav različna, da se dopolnjujeta, ter ravno prav podobna, da skupaj sodita v prihodnost.

»Pisan mi je na kožo!« je končni vtis o malem električnem čudu strnila Sneška. A da bi razumeli kontradikcijo, ki nastane, ko mali električni avto vključimo v prepoln urnik mame, žene in nenehne iskalke novih izzivov, bo treba zanikati logiko in preseči ustaljeni način razmišljanja. Z odprtim srcem bo treba sprejeti novo in vse na videz nepraktične posledice, ki jih prinaša. Na vprašanje, kaj je tisto, kar se ji zdi najbolj pomembno pri avtomobilu, Sneška namreč ustreli kot iz topa: »Praktičnost, se razume!«Električni avto in praktičnost?!

Mobilna učilnica.

V življenje zaljubljena mlada ženska svoje dni večinoma preživlja na relaciji Korte–Lucija–Koper. Tu in tam se zapelje do Trsta – po knjigo, po čevlje in na aperol spritz. Obala je njena. Mali, a prostorni avto, čigar tišina polni njeno mobilno učilnico, ji resnično omogoča tisti zlajnani občutek svobode, ki ga brez izjeme obljubljajo avtomobilske reklame. »Jaz sem ves čas nekaj učim ali pa učim otroke,« pove. »Če sem v avtu sama, poslušam podcaste. Če sta z mano Leonard in Oskar, poslušamo italijansko glasbo, da bi jima italijanščina šla lažje v uho.«  

Avto za budne in prebujene.

Toda tisto, česar reklame običajno ne povedo, je, da je občutek lebdenja nad oblaki vedno dvorezen meč. Tišina v avtu oziroma tih avto od voznika zahtevata višje zavedanje in budnost. Električni motor, kakršen poganja up!-a, ki ga je preizkusila, namreč človeku mimogrede pomaga pozabiti, da ne leti v prvem razredu in da ga okolica ne sliši. Toda električna vozila so tako ali tako namenjena prebujenim članom družbe, ki jim je mar za jutri, zato že danes živijo drugače.

»Z vsakim dejanjem, vsako odločitvijo kot mama svojima otrokoma dajem zgled – ko ločujem odpadke, ko nakupujem po okoliških kmetijah, ekoloških trgovinah in oljarnah, ko tudi z izbiro avtomobila kažem, da ni vseeno, kakšen zrak dihamo, zagotovo delam nekaj dobrega, in to me pomirja. Sicer bom svoja sedem in tri leta stara fanta težko prepričala, naj se znebimo našega zelo ‘lačnega’ džipa, s katerim se v Kortah ni najlaže prebiti skozi ozke uličice, zagotovo pa bom kot ekološko ozaveščena in okoljsko načelna mama vplivala na njune odločitve v prihodnosti. Sem tista čudakinja, ki se v gozd odpravi z vrečko za pobiranje smeti. Včasih me prime, da bi jih pobirala kar po cesti. Ni mi jasno, kako jih nekateri ljudje niti opazijo ne. In tako kot mi je všeč svet brez smeti, mi je všeč tudi prevozno sredstvo, ki omogoča, če pridobivamo elektriko iz obnovljivih virov, do okolja precej bolj prijazno vožnjo,« pojasni Sneška in nam naroči, naj ji sledimo do Lucije.

Dinamično od Kort do Lucije.

Tako, zdaj se je naš dan s Sneško in e-up!-om tudi uradno začel. Otroka sta varno pripeta na zadnjih sedežih. Od triletnika se bomo poslovili v vrtcu, sedemletnik se bo od nas poslovil pred šolo. Mala raketa švigne po ozki cesti, s katere se odpira pogled na morje. Sneškina vožnja je poskočna in dinamična, avto pa se ceste drži kot kakšna mnogo bolj športna zverina. Razlog se skriva v nizkem težišču avtomobila – litijionska baterija je namreč vgrajena v dno vozila. Ko pred Izolo zapeljemo na magistralo proti Portorožu, beli avto močno poskoči ‒ za pospešek do 100 km na uro potrebuje le 11,9 sekunde, števec pa se lahko pomakne do 130 km na uro. Do končne hitrosti ga je sicer nesmiselno gnati, saj takrat obljubljeni doseg 260 kilometrov postane prej utopija kot resničnost, a baterijo je do 80 odstotkov na hitri polnilnici z enosmernim tokom mogoče napolniti že v eni uri.

Zen v paketu, serijsko.

»Avto je ob pravilni uporabi kos vsem mojim relacijam na Obali. Seveda predvideva uporaba električnega vozila nekoliko več načrtovanja, obenem pa se je kup neprebranih knjig, od kar imam na testu električno vozilo, začel zniževati. Sem tipična knjižna fetišistka, ki ji nakup knjige po telesu požene hormone sreče, zato nakupim mnogo več knjig, kot jih preberem,« prizna Sneška. In tu je še ena zabavna kontradikcija, ki parčku napoveduje srečno prihodnost in skupno rast. Ženska, ki dobesedno hlasta po življenju, ceni, da jo avto prizemlji. Umiri. V njeno življenje vnese nekaj tišine. Ji ukrade nekaj časa, ki bi ga sicer namenila delu. »Ves čas zamujam, ves čas hitim, vse počnem zadnji trenutek, tale avto pa me prisili, da znižam tempo in varčujem s svojo energijo. Ko si polniva baterije, to počneva skupaj. Te dni tisto uro izkoristim ne le za branje, pač pa tudi za jogo obraza, saj me kmalu čaka izpit,« pove bodoča inštruktorica joge obraza.

In tista praktičnost?

Ste že bili v Kortah? Morda dnevno premagujete stranske ceste na slovenski obali? Ne? Morda živite v središču mesta, kjer so ulice ozke in je vaš garažni prostor minimalističen. »Za poti in opravke, ki jih vsakodnevno opravljam, je ta avto mnogo bolj praktičen od tistih, ki so že v naši garaži. Ker je manjši in bolj okreten, z njim lažje parkiram, se varneje srečujem z drugimi udeleženci prometa in ne nazadnje hitreje pridem na cilj. Ena mojih velikih strasti je vožnja, zato mi ni vseeno, kako se premikam po svetu in s čim. Avto me mora v tej moji strasti absolutno podpreti,« smeje pripomni strastna voznica.

»Praktičnost, se razume!«
Sneška

Sreča je dobro izkoriščen dan.

Otroke smo odložili v Luciji, popili smo kavo v baru nasproti šole, zato je naša naslednja postaja Koper. Je bila – ker Sneška potrebuje nekaj poslovnih daril, se je zadnji hip odločila, da se bo mimogrede ustavila v Oljarni Lisjak v Šalari. Večopravilnost je ena njenih najbolj očitnih lastnosti, iz življenja pa kot Lisjaki iz olj rada iztisne vse, kar se dobrega iztisniti da. »Ves čas sem v gibanju, ves čas sem leteča. Odkar imam otroka, še toliko bolj. Ko sta bila še zelo majhna, sem za njiju na okoliških kmetijah kupovala kozje mleko in ekološko neoporečno hrano. Za kakovostno hrano se mi ni težko odpeljati kamorkoli, obenem pa rada podpiram domače proizvajalce.«

O lepoti in avtomobilih za oljčno mizo.

Mali Volkswagen z lahkoto požre strmo klančino do oljarne. V dizajnerskem prostoru, ki s stenami in pohištvom iz oljčnega lesa časti tekoče zlato, od pogovora o oljkah hitro zdrsnemo v avtomobilizem. Tema se ponuja sama, čeprav starodobniki, s katerimi Matej Lisjak pripravlja vintage gurmanske ture, z električnim avtomobilom, parkiranim pred kamnitim poslopjem, razen karizme nimajo veliko skupnega. »Mali e-up! je lep, o tem ni dvoma, in čeprav lepota zame ni razlog za nakup, ne morem reči, da mi ob pogledu nanj ne zaigra srce. Všeč mi je dvobarven dizajn, všeč so mi sedeži, armatura prav tako, modra notranja osvetlitev pa je sploh nekaj posebnega,« razmišlja Sneška, in mi se moramo strinjati z njo. Seveda ji nista ušla dva po žensko praktična dodatka: kavelj za vrečke na sovoznikovem predalu ter variabilno prtljažno dno. Slon bo ostal zunaj, je pa v prtljažnik mogoče pospraviti cel kup daril in z njimi osrečiti cel kup ljudi. Rečeno, storjeno – in tako se je Sneška s polnim prtljažnikom Veronikine naravne kozmetike odpeljala proti Kopru do Univerzitetnega inkubatorja Primorske, kjer je zaposlena.

Na koprskem pomolu smo naredili še nekaj fotografij, dokler se dan slednjič ni nagnil v večer. Sneško je vleklo še do Trsta, kjer se je zmenila za klepet s prijateljico. Jutro je začela s polno baterijo, zato na zmenek zagotovo ne bo zamudila. »Vidite, ta avto od mene ne zahteva nikakršnega kompromisa,« je Sneška po svoje zaključila svoj prvi avtomobilski test in s svojim testnim lepotcem odletela čez mejo.

Novi e-up!: poraba električne energije v kWh/100 km: 12,9–12,7 (kombinirana); emisija CO2 v g/km: 0 (velja za emisijo CO2 med vožnjo; skupne emisije CO2 so odvisne od vira električne energije).