Smučarski skakalci s Transporterji. Pozimi ali poleti? Ni razlike!

Po treningu smo se posedli v krog, kjer so nas Timi Zajc, Žak Mogel, Lovro Kos, Žiga Jančar, Domen Prevc in Anže Lanišek še v prenesenem pomenu posadili na trdna tla. Ste si tudi vi predstavljali, da je poletno skakanje precej drugačno od zimskega? Res je, da sneg zamenja plastična masa, a v resnici je zares drugačno le vreme. “Je malo drugačna drsnost, tu in tam umetna masa malo pocuka, sicer pa med poletnim in zimskim skakanjem ni prave razlike,“ pove Timi. “Poleti je mogoče malo lažje pristati, ker so ves čas iste razmere,” doda Lovro. “V zraku je zaradi večjih nihanj temperature lahko bolj turbulentno, sicer pa je vidljivost boljša. Če odmislim, da je skakanje v skafandru pri 30 stopinjah še najbolj podobno savni, tehnično ni nobenih razlik,” pojasni Domen. “Poleti je vsekakor bolj intenzivno, saj naredimo ogromno skokov,” pomisli Žan in štafeto preda Žigi, ki se po krajšem premisleku  odloči, da nikoli ni ravno idealno: poleti je v dresu prevroče, pozimi pa zebe. “Seveda so pozimi za skakanje dosti boljše razmere; hladnejši zrak je bolj gost in omogoča boljše letenje. Po eni strani je poletno skakanje lažje, bolj enostavno, a mi treniramo in živimo za zimske polete,” debato zaključi svetovni rekorder Domen. 

V skakalnem športu je za tisti neopisljivi užitek letenja, ko te veter zagrabi in nese kot ptico, pač vedno treba nekoliko potrpeti. Ker se tako splača in je tako zelo vredno. Fantje poskusijo v besede prevesti občutke čistega užitka, ko te pri skoku “začne vleči ven, ko te zrak zagrabi in te začne nesti”. Pogledi postanejo malenkost bolj zasanjani, oči se zasvetijo in zrak se napolni s sanjami. Začne nas nesti želja po poletih nad pobeljenimi smrekami in otipljivo energijo množic, ki ob vsakem skoku zadržujejo dih.

A da bi izvajali skoke in polete, ki nesejo vse do zmagovalnih odrov, je treba ogromno trenirati. Tu so še dolge ure testiranja opreme, ko menjamo smuči in drese, da pozimi ni dvomov, da smo izbrali prav. Prav zdaj je Zveza nekoliko spremenila pravila, tako da se bo treba navaditi na manjše spremembe ali presekati z občutki, kot temu pravi Timi. Letošnjo zimo pa fante čakajo še olimpijske igre. “Ne bomo rekli, da zdaj več delamo, da več kvihtamo, ker nas čakajo olimpijske igre. Priprave so vedno enake, mi ves čas treniramo,” pripomni Lovro. In naj je tekma še tako zveneča, čez Planico, ki jo najbolje poznajo, je ni. Tja bodo šli takoj, ko se bo izlilo, povedo, čeprav je podobno kot med sneženjem mogoče skakati tudi v dežju.

Poletna turneja se tradicionalno začne v Courchevelu, kamor se bo odpravila vsa  ekipa – romantike ne bo, kot pravi Anže Lanišek, ta je namreč domena zime, nato pa obiskovanje številnih tekem postane stvar potrebe in ciljev vsakega posameznika: nekateri potrebujejo točke in več tekmovalnih skokov za občutek, drugi si bodo lahko prihranili precej kilometrov in nadaljevali trening doma. “Poleti k tekmam pristopimo taktično oziroma individualno – vsak v ekipi potrebuje nekaj drugega in temu prilagodimo njegov tekmovalni urnik. Seveda poskušamo čim več skakati in obiskati skakalnice, na katerih bomo tekmovali pozimi. To pomeni, da smo tudi poleti ogromno na poti – v bistvu še več, saj se pozimi osredotočamo na kakovost, poleti pa na količino skokov,” v smehu pripomni glavni trener Robert.

Kljub manjši medijski pokritosti je izpostavljenih mnogo prizorišč poletnega skakanja. Kraji, kot so Courchevel, Klingenthal ali Wisla, dobesedno živijo za skoke – v Franciji denimo skoke pospremijo tudi preleti reaktivnih letal, na Poljskem je to dogodek leta, mala nemška vasica pa v dnevih tekmovanj dobesedno oživi. Za naše orle ni nič boljšega od Planice, a trditev, da je poletno skakanje konec koncev le priprava na zimo, ne bi bila ravno točna. V smučarskih skokih sezona traja vse leto, razlika je le v tem, da naša televizija poletnih tekem ne prenaša. Z izjemo krajšega premora po zaključku sezone pod Poncami ter dveh tednov v drugi polovici julija naši skakalci trenirajo, skačejo in potujejo. Poleti se na poti srečujejo z gnečo, pozimi pa s snegom in poledico. Volkswagnovi Transporterji so udobno, varno in moderno prevozno sredstvo na vseh teh dnevnih in nočnih poteh po dolgem in počez po vsej Evropi. Glede na to, da prav ta vozila uporablja večina reprezentanc, ni dvoma, da so najboljši, so enotni slovenski smučarski skakalci.

POUDAREK: “Fantom je poleti v dresih res zelo vroče, jaz pa se več potim pozimi, ko gre zares.“ (Robert Hrgota)