Primerjava Volkswagen Tiguan 1.5 TSI e-Hybrid in 1.5 eTSI: Živijo ali zdravo?
Primerjava Volkswagen Tiguan 1.5 TSI e-Hybrid in 1.5 eTSI: Živijo ali zdravo?
Skoraj deset milijonov kupcev se pač ne more motiti. Volkswagnov Tiguan je zadnja leta nova uspešnica, ki podira rekorde. Če je na tronu ljudskega avtomobila nepozabnega Hrošča pred desetletji zamenjal legendarni Golf, potem je Tiguan na najboljši poti, da postane novi ljudski avto in na tem mestu morda kmalu zamenja tudi Golfa. SUV srednjega razreda je namreč odlična kombinacija in pravi recept za družinski avtomobil, saj s prostornim prtljažnikom (ob podrtih sedežih do neverjetnih 1.650 litrov prostora) uspešno nadomešča nekdaj tako priljubljene karavanske modele. Z nekoliko višjo zasnovo in sedenjem omogoča varen, udoben in predvsem pregleden družinski prevoz, ki na cilju še nagradi uporabnika z enostavnim in za hrbtenico bolj prijaznim izstopanjem ali vstopanjem v vozilo.
Kot rečeno, sta si bila oba naša tokrat preizkušena avtomobila na moč podobna. Po zunanjih merah, zmogljivostih in tudi po ceni, če bi v obeh avtomobilih izbrali enak paket opreme. Ker je na naših fotografijah beli Tiguan s pogonsko kombinacijo 1.5 eTSI oblečen v paket R-line, je jasno, da je bil občutek v prestižno opremljeni športno naravnani notranjosti med preizkusom prijetnejši in je avtomobil že zaradi tega na naju s fotografom naredil odličen vtis. A sva to namenoma odmislila, saj sem želel predvsem primerjati uporabnost obeh pogonskih sklopov, tako imenovanega “mehkega hibrida”, kjer elektromotor in baterija zgolj pomagata bencinskemu motorju, in “priključnega hibrida”, ki dejansko omogoča polnjenje preko hitre ali domače vtičnice s kablom – kar dodaja možnost povsem samostojne vožnje zgolj z uporabo elektromotorja in baterije. Kateri Tiguan je torej primernejši za kakšen namen?



Gremo najprej na potep s priključnim hibridom. Nekaj podatkov: bencinski motor ima 1.498 ccm prostornine in zmore 110 kW (150 KM), elektromotor dodaja še 85 kW (115 KM). Sistemska moč tako znaša več kot dvesto “konjev” in Tiguan lahko potegne preko spoštljivih 200 km na uro ter od 0 do 100 km na uro pospeši v osmih sekundah. Več kot dovolj za normalno življenje in vsakdanjo uporabo. Vozilo se vedno zažene z uporabo elektromotorja, ki mu pri delovanju daje prednost. Razen pri uporabi v programu hibrid. Torej se bo bencinski agregat načeloma vklopil šele, ko bo baterija prazna. Volkswagen obljublja 100 km elektro avtonomije ob vožnji s polno baterijo, tudi nam je uspelo prevoziti skoraj 90 km z enim polnjenjem, preden se je vklopil bencinski motor. Doseg je odvisen od letnega časa, zunanje temperature in teže voznikove noge. Dobra lastnost priključnega hibrida je še, da je mogoče z njim voziti samo na elektriko. Teh 100 km električnega dosega bo marsikomu dovolj za vsakodnevne opravke, tako da se lahko zgodi, da bencinske črpalke ne boste obiskali tudi po več tednov. Avto je idealen za vse, ki se veliko vozite po mestu in na vnaprej znane krajše relacije. V službo, na trening, v trgovino, po otroke v šolo … Potencialna slabost tega Tiguana v primerjavi z mehkim hibridom je v tem, da tak način vožnje zahteva disciplino in redno polnjenje. To pomeni iskanje javnih polnilnic, parkirnih mest, rezerviranih za električna vozila, priklapljanje avta na domačo polnilnico, če jo imate oziroma si jo v večstanovanjskih hišah sploh lahko privoščite, zvijanje, odvijanje in pospravljenje kabla v slabih vremenskih pogojih in še nekaj podobnih malenkosti. Omeniti moram še občutek za volanom, kjer sem se bolje počutil v mehkem hibridu, saj se mi je zdel bolj prijeten za vožnjo, občutek za volanom sem imel bolj lahkoten. Ob tem lahko rečem še: ko voznik dvigne nogo s stopalke za plin, avto lepše jadra, saj ga priključeni elektromotor ob polnjenju baterije ne ustavlja tako izrazito. Ob tem je tudi res, da je moč zaviranja oziroma polnjenja elektromotorja možno nastavljati po lastni izbiri.


Vsekakor je priključni hibrid odlična izbira za vse, ki imajo urejen dnevni urnik, vsakdanji ritem in predvidljive relacije. Če ste bolj tiste sorte voznik, ki zvečer še ne ve, kam bi ga lahko odneslo naslednji dan, če so vaše relacije daljše in ste pogosto na dolgih poteh, potem vsekakor priporočam mehkega hibridnega Tiguana. Naš testni je nosil oznako 1.5 eTSI in je imel ravno tako 1,5-litrski bencinski motor s 110 kW (150 KM) in 250 Nm navora. Elektromotor, ki preko jermena pomaga bencinskemu agregatu, prispeva še dodatnih 14 kW in dodaja 56 Nm navora, napaja pa se iz vgrajene litij-ionske baterije, ki zmore 0,6 kWh. V tem Tiguanu voznik sploh ne zazna, da ima avto še elektromotor in baterijo. Zunanjega polnjenja avto ne potrebuje, saj se baterija napaja izključno preko delovanja bencinskega motorja oziroma se polni ob zaviranju vozila. Ne omogoča samostojne vožnje na elektriko, ampak elektromotor le pomaga bencinskemu pri delovanju in tako sodeluje pri varčevanju z gorivom, ob tem pa doda avtu še nekaj iskrivosti ob pospeševanju. Tudi mehki hibrid je nadvse uporaben avto, sploh če živite v Ljubljani in morate z njim skočiti po kakšne materiale zjutraj do Novega mesta, opoldne imate sestanek s kosilom v Mariboru, zvečer pa vas čakajo še opravki na slovenski obali.
Pri priključnem hibridu je bil Tiguan opremljen s šeststopenjskim avtomatskim menjalnikom z dvojno sklopko, pri mehkem hibridu pa s sedemstopenjsko avtomatiko. Oba menjalnika upravljate enako, s priročno vrtljivo ročico za desno stranjo volanskega obroča. Poraba goriva kljub različnim menjalnikom ni bila bistveno različna. Ko se vozite samo na elektriko, je v prednosti seveda priključni hibrid, saj vozilo porabi približno 15 kWh za 100 prevoženih km, a bo ta Tiguan ob vožnji z bencinskim motorjem potem porabil približno dober liter (na našem testu med 6,2 in 7,3 litra bencina za 100 km) več kot mehki hibrid, ki je med našo testno vožnjo trošil od 5,3 do 6,2 litra goriva na 100 km.
Boste Tiguanu voščili “živijo” ali “zdravo”? Serijska oprema Tiguana je namreč zelo bogata. V obeh testnih avtomobilih me je navdušilo dobro sedenje in počutje. Materiali so dobri, natančno izbrani in vsekakor govorijo o avtomobilu višjega razreda za ceno iz skupine srednjega. Sploh pa je Volkswagen pri Tiguanu resno razmišljal o prostoru. Tega je v kabini veliko, tudi za visokega voznika ter potnike, spredaj in zadaj. Prtljažni prostor sem že omenil in ob nalaganju reči vanj pred počitnicami in potovanjem bi rekel, da vsak uporabnik misli, da je njegova prostornina neskončna. In še kokpit; 26-centimetrski digitalni merilniki, centralni zaslon meri v diagonalo 33 cm, tu so še štirje osvetljeni polnilni priključki USB-C in možnost brezžičnega polnjenja telefona, številna odlično zasnovana odlagalna mesta tudi za 1,5-litrske plastenke, dvovrstna sredinska preklopna polička pri menjalniku, dvojno dno prtljažnika, odlično postavljene (znova prave) tipke na volanu, ki jih brez pogleda na volan lahko hitro najdemo s prsti, zajetno vrtljivo sredinsko stikalo za uravnavanje glasnosti radia in možnost povezave osebnega telefona z vozilom preko sistema Android Auto ali Apple CarPlay.



Pri Tiguanovi opremi ne gre spregledati vsega, kar ponujajo sodobni avtomobili na področju varnosti. Ima sistem za ohranjanje smeri vožnje in za branje prometnih znakov. Tu sta še pomoč pri zaviranju v sili in aktivni tempomat. V Tiguanu je vgrajen tudi sistem, ki prepozna utrujenega voznika in ga opozori na počitek, ponuja možnost izbire različnih profilov vožnje, za udobje in sprostitev pridejo prav masažni in ogrevani sedeži ter ogrevanje volanskega obroča, če naštevam še naprej, pa so tu še praktična kamera za vzvratno vožnjo, parkirni senzorji (PDC) in 360-stopinjska kamera, digitalna večpodročna klimatska naprava, navigacija, avtomatska ročna zavora, sistem za pomoč pri speljevanju v klanec … Na spisku dodatne opreme je možnost izbire višjih in bolj športnih sedežev, odetih v usnje, usnjena notranjost in vratne obloge, bolj športen in zadebeljen volan R-Line s perforiranim usnjem ter množica drugih prestižnih dodatkov, ki so, kot rečeno, del posameznega paketa izbrane opreme, kar velja tudi za zunanjost novega Tiguana. Na vrhu palete se blešči beseda R-Line, medtem ko na novega Tiguana R še čakamo.
Kaj bi si vsekakor želel od dodatne opreme? Matrične žaromete, ki samodejno upravljajo dolge in kratke luči in ponoči odlično osvetljujejo tudi rob ceste in okolico. Zanimata me tudi praktično in uporabno električno zapiranje prtljažnika ter zelo prijetna in elegantna ambientalna osvetlitev notranjosti. Sklepna ocena ali ugotovitev? Če bi razmišljal o nakupu novega Tiguana, bi dal prednost blagemu hibridu pred priključnim. Morda to narekuje moj življenjski slog, saj nimam vsak dan urejenih in ustaljenih poti po mestu, ampak sem zjutraj včasih na dirkališču v Spielbergu, popoldne spet v Ljubljani, naslednje jutro pa že v Mugellu na dirki serije MotoGP. Če bi živel kot kup mojih prijateljev in znancev z majhnimi otroki in natančno določenim tedenskim spiskom opravkov v lastni hiši s polnilnico, bi prednost brez dvoma dal Tiguanovemu priključnemu hibridu. In tako smo spet pri našem vprašanju iz naslova: se pozdravljate raje z “živijo” ali “zdravo”?

