Ob prihodu na trg leta 1975 je bil Polo s 3,5 metra skupne dolžine najmanjši model v ponudbi znamke. Danes bi ga zaradi kompaktnih dimenzij označili za idealen mestni avto, po drugi strani bi se bilo pa dobro hkrati opomniti, v kakšnih avtomobilih smo se vozili sredi sedemdesetih let preteklega stoletja (kdor se sploh je). Čeprav smo bili vajeni manjšega izbora in količine dobrin – od avtomobilov do oblačil in izdelkov splošne potrošnje – je bilo to obdobje relativnega zadovoljstva, občutka varnosti in urejenosti.
NOVE FUŽINE: arhitekt Vladimir Brezar
Verjetno so prav Nove Fužine tisto slovensko naselje, o katerem se je vse od nastanka do danes največ govorilo in pisalo. Ideje za pozidavo segajo v sredino 50. let preteklega stoletja, a je do ekonomsko in tehnično smiselne zasnove v Ljubljanici preteklo še dosti vode. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste – Polje in IMOS sta avgusta 1977 podpisala sporazum o izgradnji, izvedba pa je potekala med letoma 1981 in 1987. Področje okrog Brodarjevega, Preglovega in Rusjanovega trga je nastalo kot zadnja izmed velikih ljubljanskih sosesk v pravem pomenu; zamišljene so bile kot zaključene funkcionalne celote – skupaj s prometno infrastrukturo, trgovinami, šolami, vrtci, javnimi prostori in zelenimi površinami. Zanimivo je, da se je v njej oblikovalo tudi pravo sosedstvo – s precejšnjo mero povezanosti stanovalcev in občutkom lokalne pripadnosti. In ker je bilo v tistih časih tudi pri nas ozračje dokaj sproščeno, se je ta igrivi pridih prenesel na oblačila. Sedemdeseta so tako prinesla eksplozijo vzorcev in barv — od psihedeličnih potiskov do geometrijskih oblik z drzno mešanico močnih odtenkov. Mali Polo pa je s svojo drugo generacijo dobil pester nabor karoserijskih in motornih izvedenk.
POLJE I, II IN III: Bevk Perović arhitekti
Osemdeseta in devetdeseta leta preteklega stoletja so pri nas dodobra spremenila razmerje med skupnim in zasebnim lastništvom, kar je vodilo k razslojevanju družbe. Prebivalci Ljubljane, predvsem mlade družine z zelo omejenimi sredstvi, so ob prelomu tisočletja težko čakali gradnjo naselja Polje, kjer je v bližini železniške proge postopoma nastala ena izmed večjih novogradenj s subvencioniranimi najemnimi stanovanji, pri katerih so morali biti snovalci zelo iznajdljivi v smislu usklajevanja novodobnega minimalnega bivalnega standarda in zahtev naročnika. V modi je bilo obdobje zaznamovano s prehodom v tretje tisočletje; rezultat je bila nostalgična mešanica bleščeče futuristike in pop kulture prvih let novega tisočletja, polna nizkih pasov, lesketajočih se materialov, igrivih dodatkov in tehnološkega glamurja. Ker je ta čas prinesel razcvet digitalizacije in naprednih tehničnih rešitev, se je ob prestopu iz tretje v četrto generacijo tudi že zgledno varen, sodoben in opremljen Polo še nekoliko povečal, hkrati pa dokazal, da zna biti tako racionalno varčen kot tudi uživaško športen.
NOVO BRDO: Dekleva Gregorič arhitekti
Na obrobju Ljubljane je kot eden največjih projektov javne stanovanjske gradnje v zadnjem desetletju zraslo naselje Novo Brdo. Nastalo je na podlagi različnih urbanističnih osnov ter po načrtih več arhitekturnih pisarn. Čeprav so odstopanja med sklopi objektov vidna že na prvi pogled in je tudi povsem jasno, da so bili namenjeni drugim skupinam prebivalcev, je Novo Brdo morda še najbolj podobno nekdanjim zaokroženim soseskam. Premišljen pristop z možnostjo nadgradenj videza in vsebine je nekaj, kar je značilno tudi za preteklo desetletje preobrazb našega Pola – z dobro platformo se lahko vozilo dodobra prilagodi potrebam, značaju in proračunu uporabnika. Enako kot so pri oblačilih prava osnova brezčasno elegantne linije krojev in izbrani materiali, medtem ko za končni učinek poskrbijo premišljeni dodatki ter predvsem iskrivost tistega, ki jih nosi.
