Volkswagnova tovarna v Hannovru je zrasla, ker so jo nujno potrebovali. Prvi Transporter so namreč od leta 1950 sestavljali v obratu Wolfsburg v družbi še ene legende, Hrošča. A je povpraševanje kupcev hitro preseglo proizvodne zmogljivosti in posledično se je takratni generalni direktor družbe Volkswagenwerk AG Heinrich Nordhoff leta 1955 odločil za gradnjo nove tovarne v Hannovru. Projekt je postal svojevrstna demonstracija nemškega gospodarskega čudeža, saj so bila dela zaključena v zgolj enem letu. Prvi Volkswagen T1 je iz proizvodnje na cesto zapeljal 8. marca 1956, v letošnjem letu pa bodo dosegli in presegli občudovanja vreden mejnik 11 milijonov izdelanih vozil.
Izbira lokacije obrata je bila skrbno premišljena, saj je od sedeža proizvajalca v Wolfsburgu oddaljena le uro vožnje ter je hkrati odlično povezana tako s cestnim kot tudi železniškim in plovnim omrežjem. Tudi na račun dobre logistične umeščenosti lahko že 70 let oskrbuje številne mednarodne trge. Danes v tovarni, ki sodi med najsodobnejše svoje vrste v Evropi, na več kot milijon kvadratnih metrov velikem območju za znamko Volkswagen Gospodarska vozila dela približno 11 tisoč ljudi.
Od vozil do baterij
Zgodbi tovarne v Hannovru in modela Transporter sta praktično neločljivi. Po začetniku T1 so tam izdelovali tudi vse njegove naslednike, od T2 do T6.1. V sedmi, aktualni generaciji, se je družina Transporter tehnično in vsebinsko razdelila na električni ID. Buzz/ID. Buzz Cargo in Multivan/Californio, ki jih še danes proizvajajo v istem obratu, ter Transporter/Caravelle.
Prav začetek izdelave baterijsko-električnih Bullijev je bil med ključnimi dejavniki, da je Volkswagen tovarno v preteklih letih z obsežnimi investicijami preuredil v center e-mobilnosti. Med pomembne dosežke lahko štejemo vzpostavitev lokalne proizvodnje baterijskih sistemov, s katerimi neposredno oskrbujejo obrat za montažo vozil. A se razvoj ne bo ustavil na tej točki: na račun posodobitev baterijskih sistemov, ki postopoma prehajajo na tehnologijo »cell-to-pack« in standardizirane celice, bodo že letos pričeli z večanjem kapacitet in diverzifikacijo kemijske sestave baterijskih sklopov. Ob NMC (litij-nikelj-mangan-kobaltov oksid) bodo izdelovali tudi LFP (litij-železov fosfat) baterije, na račun 50-odstotnega povečanja proizvodne zmogljivosti pa bodo po načrtih z njimi oskrbovali kar štiri koncernske znamke na sedmih lokacijah.
Prihaja avtonomni ID. Buzz
V Hannovru pričenjajo tudi z izdelavo prvih primerkov avtonomnega električnega ID. Buzza, ki ga bo v prometu usmerjala tehnologija podjetja Mobileye. Nad projektom bdi MOIA, hčerinska družba skupine Volkswagen, ki bo kupcem z vozilom ponudila tudi celostno rešitev mobilnosti; ta vključuje programski ekosistem in storitve za upravljavce storitev prevozov v zasebnem ali javnem sektorju.
V letošnjem letu nameravajo izdelati 500 predserijskih enot ID. Buzz AD za preizkuse v Evropi in ZDA, že v letu 2027 pa naj bi stekla njihova serijska proizvodnja. V osnovi bodo vozila izdelana po enakem postopku kot vsi modeli ID. Buzz, a bodo nadgrajena s posebnimi komponentami, kot so kombinirani strešni modul s kamerami, radarji in lidar enotami ter visokozmogljiv računalnik. Postopek izdelave pa se bo zaključil z dodatnim procesom kalibracije senzorjev in zagonom posameznega vozila.
