Naj bo svetloba

Acetilenske in oljne svetilke

Prva avtomobilska svetila, ki so se napajala z dvema poglavitnima viroma energije, acetilenom in oljem, so bila predstavljena konec osemdesetih let 19. stoletja. Acetilenske svetilke so bile med proizvajalci precej priljubljene, saj je bil plamen odporen tudi proti vetru in dežju. Njihovo svetilnost so povečali z ogledali, ki so usmerjala sicer neizrazit in razpršen snop svetlobe v smeri vožnje. Po današnjih standardih te svetilke niso bile učinkovite, v prvi vrsti so služile za svetlobno označevanje takratnih avtomobilov.   

V novo stoletje z električnimi in zaprtimi žarometi

Z vse bolj razširjeno uporabo elektrike so na začetku 20. stoletja predvsem ameriški avtomobilski proizvajalci začeli razvijati prve električne žaromete – čisto prvi električni žaromet sega v leto 1898. Ob okorni tehniki je trajalo približno desetletje, da so postali industrijski standard. Leta 1910 je bil na ameriškem trgu na voljo celoten komplet električnih svetil s sprednjimi žarometi ter zadnjimi in stranskimi svetili, ki jih je poganjala osemvoltna baterija. Leta 1915 so se pojavila prva stikala za vklop žarometov in luči v potniški kabini, desetletje pozneje pa je trg z veseljem sprejel sprednje žaromete, pri katerih je bilo možno preklapljanje med zasenčenim in dolgim snopom žarometov. Do začetka druge svetovne vojne so avtomobilski proizvajalci predstavili zaprte žaromete s paraboličnim reflektorjem, lečo in žarilno nitko. Čeprav se je svetilnost tovrstnih žarometov v primerjavi s predhodnimi rešitvami opazno povečala, pa je žarilna nitka na steklu pogosto puščala temne madeže, ki so zmanjševali vidljivost.

Obdobje halogenskih žarometov

Leta 1962 so se v Evropi pojavili prvi halogenski žarometi, ki so delovali na osnovi bromidnega ali jodovega halogena, rezultat pa je plin z močnejšo svetilnostjo. Zaradi svoje sposobnosti proizvajanja bogatejše kakovosti svetlobe brez uporabe dodatne energije je halogenska žarnica na račun svetilnosti in trajnosti postajala vse bolj priljubljena. Halogenske luči so proti koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja postale standard, ki je v avtomobilski industriji prevladoval več desetletij, vse do začetka velikoserijske vgradnje ksenonskih žarometov s tehnologijo HID (High Intensity Discharge – visokoenergetske razelektritvene žarnice) leta 1991 ter svetil s tehnologijo LED (Light-emitting Diode – svetleča žarnica) z nabitimi žarečimi elektroni.

Sodobna svetila HID in LED

Ksenonske luči delujejo po principu zaprte cevi, napolnjene s plini (eden od njih je ksenon), elektrodami in električnim tokom. Medtem ko se žična nitka v klasični halogenski žarnici sčasoma razgradi in povzroči morebitno okvaro, pa LED-diode nimajo žice, temveč uporabljajo polprevodnik, ki ob električnem naboju sprošča fotone svetlobe. Obe tehnologiji ob boljši kakovosti osvetlitve zagotavljata tudi daljšo življenjsko dobo svetil in manjšo porabo energije, zato so jih kupci lepo sprejeli. Tudi kakovost svetlobe, ki jo oddajajo diode LED, je boljša, snop je svetlejši, z več kontrasti, zato vozniki v temi lažje razlikujejo predmete, kar zmanjšuje njihovo utrujenost. Hkrati pa tovrstni žarometi manj slepijo druge udeležence v prometu.

Ena najuspešnejših aplikacij tehnologije svetil s tehnologijo LED za prednje žaromete so dnevne luči DRL (Daytime Running Lamp). To so svetila, ki delujejo ves čas uporabe avtomobila, ne le takrat, ko se vozilo premika oziroma ko deluje motor. Zagotovo pa velja omeniti še t. i. pametne prilagodljive žaromete ADB (Adaptive Driving Beam – prilagodljiv dolg svetlobni snop), saj lahko med vožnjo dodobra razbremenijo voznika, ki bi sicer po potrebi ročno preklapljal med dolgimi in kratkimi lučmi. Namesto njega osvetlitev samodejno prilagaja računalnik z uporabo podatkov senzorjev ter posebnih oblik svetlobnih enot, ki lahko spreminjajo obliko, svetlost in smer svetlobe. To je mogoče doseči s sistemom zaslonke, ki blokira del svetlobnega snopa, ali pa z matrično enoto žarometa, sestavljeno iz več svetlobnih virov, ki jih je mogoče po potrebi vklopiti in izklopiti.

Prednost svetil LED se je pokazala tudi pri uporabi enake tehnologije pri zadnjih lučeh. Slednje na splošno porabijo manj energije kot sprednji žarometi, tehnologija LED pa se je uveljavila predvsem zaradi svoje učinkovitosti in zanesljivosti.

Najprej sta bili tehnologiji HID in LED na voljo v avtomobilih višjih in premijskih razredov, pozneje sta postajali dostopni vse širšemu krogu kupcev. Danes proizvajalci uporabljajo tudi tehnologijo polzrcalne osvetlitve, pri kateri postopek vključuje nanos tankega sloja posebnega kovinskega (nikelj-kromovega) površinskega premaza na notranjem delu zunanje leče, kar zagotavlja toplotno odpornost. Ker so zunanje leče na notranji strani prevlečene z nikljevim kromom, so ob izklopu videti povsem enako kot sprednja maska, ob vklopu pa služijo tudi kot dnevne luči in smerniki.

Naslednji korak: laserska svetloba?

V letu 2010 smo bili priča naslednjim pomembnim inovacijam na področju avtomobilskih svetil, predvsem z vpeljavo laserske tehnologije. Ta deluje tako, da ustvarja koncentrirano svetlobo in jo z lečo spreminja v belo. Laserska svetila so bila do zdaj omejena na avtomobilske modele prestižnih znamk, pričakovati pa je, da bodo v prihodnjih letih postala bolj razširjena, saj bo vse več voznikov spoznalo njihovo moč, vzdržljivost in kompaktnost. Hkrati lahko pričakujemo, da bodo sčasoma postala vse dostopnejša. Vendar bo pri tem treba odgovoriti še na nekaj odprtih vprašanj glede njihovih vplivov, med njimi je zagotovo tudi dejstvo, da je laserska svetloba škodljiva za človeško oko.