Da ID. Buzz pritegne poglede, kjerkoli se pojavi, že vemo. Kako pa se kombijevski Volkswagen, v katerem se prepletata sodobna tehnologija in nostalgija, obnese v vlogi družinskega avtomobila? Zaupali smo ga družini Bezgovšek iz Laškega.
Videz ID. Buzza sloni na enem najpomembnejših modelov v zgodovini znamke. Kombi je za Volkswagen vsaj tako pomemben kot Hrošč. Kot Golf? Tudi, a Golf tako ali tako še živi in potreb po oživljanju legende ni. Kot da bi v Volkswagnu z asom v rokavu čakali na pravi trenutek. Na preskok z motorjev na notranje zgorevanje na takšne, ki jih žene elektrika. Zdaj je očitno napočil ta čas.
ID. Buzza smo takoj po predstavitvi postavili na ogled na ljubljanske ulice. Povzetek: ljudem je všeč. Tako kot so stari kamperji Westfalia, Joker, California še vedno všeč vsem obiskovalcem kampov. Ko sem vozil testnega, nisem srečal nikogar, ki bi se mrščil nad prikupnim videzom ID. Buzza. Kaj pa vsakodnevno življenje s tem avtomobilom? Je le stilski modni dodatek? Kakšna je električna družinska mobilnost?
Ali je to vozilo po meri sodobne družine, smo preverili na najbolj preprost način – zaupali smo ga petčlanski družini. Družina Bezgovšek (oče, mama in trije otroci) ima trenutno v domači garaži dva avtomobila: družinskega enoprostorca in mestni avtomobil spodnjega srednjega razreda, po enega nemškega in japonskega. Oče občasno vozi še službenega na elektriko gnanega Bavarca. Z avtomobili, kakršnega smo jim pripeljali, še niso imeli izkušenj, zato niso bili obremenjeni s tem, kakšen naj bi bil ta novi kombijevski Volkswagen. Pripeljali smo se v Laško in bili kratki: “Izvolite, tule je ključ novega ID. Buzza. Ko pridemo ponj, nam boste povedali, kako se je obnesel.”
Vsestransko uporaben in pregleden
Dan se pri ekipi Bezgovšek začenja podobno kot v marsikateri slovenski družini; enoprostorec zjutraj pelje otroke v šolo in očeta v službo, mama popoldne z mestno raketo razvaža mularijo po različnih dejavnostih, vmes opravi kakšen nakup ali se sprosti na vadbi. Za izlete ob koncih tedna ter zimske in letne počitnice je logična izbira enoprostorec. Zmore vse to tudi električni kombi?
“Uporaba električnega avtomobila je bila za ženo in otroke precejšnja novost,” je pogovor o družinski izkušnji z e-kombijem začel David Bezgovšek. “Žena je bila najprej precej nezaupljiva, tako glede električnega pogona kot menjalnika, saj je navajena ročnega. Najbolj pa se je bala velikosti avtomobila.” Nekaj prepričevanja je bilo sicer potrebnega, nakar je gospa vendarle sedla za volan. Kmalu je bila mirna in suverena. Ni trajalo dolgo, da je spremenila mnenje. “Ročnega menjalnika prav nič ne pogrešam, v nasprotju s prvotnim strahom sta tudi preglednost in okretnost avtomobila bistveno boljši, kot sem pričakovala. ID. Buzz je resda videti ogromen, ko pa enkrat sedeš za volan in imaš dober pogled na cesto in okolico, je vožnja preprosta in varna. Prav nič ni zahtevna. Višina sedenja je vsekakor ena boljših plati, razgled je super, nasproti vozeči avtomobili ti ne svetijo v oči,” je zadovoljno pojasnjevala Katja Bezgovšek in dodala, da jo je motila edino precej visoka stopnica za vstopanje v ID. Buzza pri vseh vratih. “Ja, to je pa res,” se je znova vključil David. “Sčasoma se navadiš oziroma najdeš pravi način vstopanja, da to ni več moteče.” Glava družine, ki je bil največ časa za volanom testnega avta, nam je zaupal, da se je dlje časa privajal na dotik občutljivih stikal na volanu. Med manjše zamere je spadal še odboj od kromirane letvice pred voznikom, ki je ob določenem kotu zunanje svetlobe metal blesk proti njegovim očem.
Pelje se kot avtomobil
“Toda poudariti moram, kako dobro se tale kombi pelje! Tega res nisem pričakoval,” je bil navdušen najpogostejši voznik David. “Gre za veliko in sorazmerno težko vozilo, zato nisem pričakoval tako solidnih pospeškov in drugih voznih lastnosti. Ko je bil ID. Buzz pri nas, smo opravili več različnih poti, nekajkrat od Laškega do Celja, a tudi po avtocesti do Maribora in Ljubljane ter še nekaj voženj v okolici Laškega. Na avtocesti smo se, razen krajšega preizkusa največje hitrosti, ki je omejena na 145 kilometrov na uro, vozili s hitrostjo med 120 in 130 kilometri na uro, po lokalnih cestah umirjeno in včasih nekoliko bolj dinamično. Odlično delujoč radarski tempomat sem uporabljal večkrat, kot sem pričakoval, celo na lokalnih cestah. In še nekaj moram nujno poudariti: vrhunske prednje luči iz teme naredijo dan.”
Otroci so ga vzeli za svojega
Trojica preizkuševalcev zadnjih sedežev – Anže, Jakob in Lara – pa je bila navdušena nad prostornostjo, nad neverjetno uporabnimi električnimi drsnimi vrati (saj so na ta račun sosednji avtomobili na parkirišču bistveno varnejši pred otroškim odpiranjem zadnjih vrat), nad udobjem sedežev, predvsem stranskima, ki sta bolj bogato odmerjena, in potniške kabine na splošno. Hlajenje je v prvem poletnem vročinskem valu delovalo odlično, kar je pri nekaterih kombijih lahko kritično – kar vprašajte kakšnega lastnika klasičnega kombija.
Otroci, nekateri med njimi bodo kmalu zreli za vozniški izpit, so jasno izražali svoje navdušenje in hišni finančni referent David je že začel tuhtati, ali bi bil morda tretji avtomobil pri hiši – električen. Ko se bo ponudba rabljenih ID. Buzzov povečala, bi nameraval morda zamenjati celo družinskega zastavonošo …
Bi? Bi.
In zdaj vprašanje: je ID. Buzz družino Bezgovšek iz Laškega prepričal, da bi ga morda, novega ali rabljenega, tudi kupili? “Z našim načinom vožnje je doseg znašal okrog 350 kilometrov, kar je v večini primerov dovolj, da bi se domov vrnili brez polnjenja na poti. Poraba se je gibala med 20 in 25 kWh za 100 prevoženih kilometrov. Pa je cesta do naše hiše zadnjih nekaj kilometrov kar strma. Priznam, izkušnja z ID. Buzzom me je prepričala o možnosti izbire električnega avtomobila. Med preizkušanjem so drug za drugim odpadali predsodki o velikih in nerodnih kombijih.”
David Bezgovšek je pojasnil, da navadno kupuje rabljene avtomobile, ki so stari dve ali tri leta, saj jim cena že občutno pade, avtomobili pa so navadno še v zelo dobrem stanju, včasih kot novi. Čas je bil za slovo. Od nas in ID. Buzza. Nazadnje nas je oče družine iz Laškega, bolj za šalo kot zares, prosil, ali lahko v članek zapišemo, naj tega ID. Buzza nekdo kupi, skrbno vozi in ga v Laško pokliče čez dve leti. Med smehom se mu je izraz na obrazu spet zresnil: “Verjamem, da je prihodnost mobilnosti v električnih vozilih in vozilih na vodik.” V naslednjih letih zato željno pričakuje nadaljnji razvoj na področju baterij, a tudi napredek na področju pridobivanja električne energije. Do takrat pa bo vsej družini Bezgovšek ostal spomin na čudovito preživet teden v novem legendarnem Volkswagnu ID. Buzz.
