Družina ID. ves čas raste. Začeli smo s številko tri, zdaj smo prišli že do petice. In obetajo se še višje številke, na obzorju je že tudi sedmica. Gre seveda za povsem električno gnane Volkswagne, ki imajo vse večji doseg, so všečni na pogled in zanimajo čedalje več kupcev. Tokrat smo na test vzeli petico, najnovejšega iz družine ID. Ali morda že lahko govorimo o potencialnem družinskem avtomobilu? O tem bodo seveda, kot po navadi, presojale predvsem naše dame.
Nekaj besed za uvod …
Ker imam rad, da so zadeve jasne, naj najprej uokvirim svoj pogled na avtomobile, ki jih poganja – tako kot vaš multipraktik, TV in bojler – elektrika. Kot motorist in ljubitelj, hja, malo starejših motornih vozil, recimo tistih iz osemdesetih in devetdesetih, sem bil do električnih avtomobilov rahlo do zmerno zadržan. Največji dejavnik pri tem je bil vedno njihov doseg. Kako, za vraga, bomo šli na Hvar? Vseeno je naneslo, da smo lani doma drugi, damski avto zamenjali za električnega – pri hiši se je znašel rabljen Volkswagen e-up!, letnik 2017, torej različica z manjšo baterijo s kapaciteto 18 kilovatnih ur. Kljub razmeroma majhni bateriji lahko po enem letu sobivanja s tem baterijcem rečem, da gre za drugi najboljši nakup v zadnjih letih. Prvega zaseda hiša v Baški grapi, a to ni tema tokratne zgodbe.
Malčkov več kot 100-kilometrski doseg zadostuje za najpogostejše relacije med Medvodami in Kranjem ter Ljubljano. Tudi od Medvod do Baške grape zmore priti, polnimo ga kar doma z običajno vtičnico, in ker je baterija razmeroma majhna, sem polnilni tok preko aplikacije celo zmanjšal na 5 amperov. Celo popolnoma izpraznjena, kar se zgodi le redko, se v eni noči v celoti napolni. Zadeva ekonomsko in praktično deluje. Debatam o ekologiji se na tem mestu običajno rajši ognem ali navržem, da sta še najbolj okoljska soseda v Grapi, saj imata v garaži motokultivator Labin Progres in Tomosov skuter APN6, oboje je tam nekje iz osemdesetih, skoraj vso hrano pridelata sama, na izlet gresta pa najdlje do Bohinjske Bistrice – z vlakom.
Za odločitev, da se bo torej družina ves čas in povsod vozila izključno na elektriko, je že potreben malo daljši razmislek. Potrebuješ večji doseg in več prostora, kar se med seboj izključuje, saj več prostora pomeni težji avtomobil in več velikih ter težkih baterij, večja kapaciteta baterij pa zahteva tudi daljše polnjenje ter ustrezno domačo polnilno infrastrukturo. Koliko kilometrov je že do Splita, kjer se vkrcaš na trajekt za Hvar? In tako sem se pri testu novega ID.5 poskusil vživeti predvsem v vlogo kupca, očeta dveh malih navihancev, ki kani svojemu dizlu dokončno reči adijo. In? Berite dalje.
Najprej: kaj sploh je ID.5?
Električni avto, to že, ampak – v kateri razred spada? Zagotovo to ni karavan. Je morda SUV? Bočna linija s skoraj kupejevsko padajočim zadnjim steklom kaže, da ne. Limuzina? Morda, a streha in tudi potniška kabina s sedeži sta vendarle postavljeni malo previsoko. Tudi enoprostorec ni, vsaj dokler ne odpreš vrat in vstopiš. Ko vstopiš v ID.5, te pričaka prav to – prostornost družinskih enoprostorcev in čiste, nevsiljive oblikovalske linije.
Že v prvih minutah vožnje opazim nekaj, na kar sem čakal dolga leta. Ste kdaj vozili Golfa enko ali pa Transporterja T4? To sta avtomobila iz časov, preden so prostor med voznikom in sovoznikom pričeli polniti z raznimi konzolami, predali, radijskimi sprejemniki in prestavnimi ročicami. V vozilih tistega časa je imelo desno koleno prostora, kolikor si ga je poželelo. Že naslednji, T5 denimo, ima ročico menjalnika postavljeno tako, da je tega prostora manj. Mnogo, če ne kar večina kasnejših avtomobilov, celo enoprostorcev, je voznika dobesedno ukleščila za volanom.
V ID.5 pa je prostora za noge voznika in prednjega sopotnika spet na pretek. Kar so si lahko Volkswagnovi inženirji in oblikovalci privoščili predvsem zato, ker so skoraj vsa stikala in gumbe skrili v osrednji, na dotik občutljivi zaslon. To resda pomeni, da se boste ob spoznavnih uricah, ko boste želeli zamenjati radijsko postajo ali pa nastaviti temperaturo v vozilu, malo praskali za ušesi, a praksa kaže, da se po nekaj dneh sobivanja z vsemi pogostimi opravili sprijazniš in jih sprejmeš ter o tem ne razmišljaš več. Raje bi sicer videl kak zaslon v notranjosti manj, a očitno se bo treba privaditi, da je analognemu svetu in tudi števcem dokončno odklenkalo.
Ko govorimo o zaslonih …
Navdušen sem bil zlasti nad manjšim digitalnim zaslonom pred volanom. Ta prikazuje le osnovne informacije, a vam skupaj s tem, kar se bo narisalo na projicirnem zaslonu, za vožnjo pomembnih informacij ne bo primanjkovalo. Še to. Programska oprema v ID.5 se bo po novem, če bo treba, posodabljala večkrat letno kar prek svetovnega spleta. Zadnja posodobitev denimo prinaša hitrejše polnjenje baterije in boljšo izkušnjo glasovnega upravljanja.
In če se za hip vrnemo k prostornosti, ne smem mimo Majine pohvale sedenja na zadnji klopi. Tam je prostora za odraslo osebo dovolj tako pred nogami kot – kljub nižji strehi kot v ID.4 – nad glavo, k občutku zračnosti pa pripomore tudi velikansko strešno okno, ki se razteza tako rekoč čez celo streho. Maja je sicer ena izmed tistih, ki ji med vožnjo zadaj hitro postane slabo, v ID.5 pa se je počutila odlično. Lahko mi verjamete, da njeno mnenje v naši družini veliko šteje. Začuda je zelo prostoren tudi prtljažnik s 549 litri prostornine in precej dolgimi prtljažnimi vrati. Prtljažnik je še bolj dolg kot globok, saj nekaj višine ukrade predal za polnilna kabla in prvo pomoč.
In kako se ID.5 pelje?
Elektromotor s 150 kilovati skrbi, da avtomobil suvereno sledi prometu, a ne le to – ob konkretnejšem pritisku na stopalko se ID.5 zgane s skoraj športnimi pospeški. Po drugi strani karoseriji in podvozju dinamična športna vožnja manj ustreza ali drugače povedano – ID.5 in potniki v njem se bodo najbolje počutili pri elegantnem drsenju skozi prostor, saj se pri priganjanju čuti, da avtomobil ni lahek. Prazen tehta dobri dve toni, pri čemer je teža baterije pol tone. In če bolj kot na stil prisegate na uporabnost, bodo manjša, 19-palčna platišča verjetno boljša izbira. To je sicer stvar okusa in preizkusa.
Radarski tempomat?Deluje, in to vrhunsko. Le še v redkih situacijah bi sam drugače krmilil z ročico elektrike, denimo takrat, ko avtomobil pred teboj zapusti avtocestni vozni pas in umetna inteligenca varno ohrani razdaljo za vozilom na sosednjem pasu. ID.5 zna celo prilagoditi tempomat trenutnim omejitvam, denimo v predorih na avtocestah ali v naseljih. Še nad enim bombončkom je bila navdušena sopotnica: nad pripomočkom za samodejno parkiranje, s katerim bodo vozniki in voznice bočno parkirali kot profesorji.
Morda še kratek komentar na vprašanja »petrolheadov« – ja, kaj pa potem delaš in poslušaš, če se ni treba ukvarjati s prestavno ročico in če je edini zvok šum in cviljenje koles? Preprosto: leva noga in desna roka počivata, ušesa pa boža kakovosten avdio sistem. Čeprav sem kot najstnik iskal načine, kako bi svoj moped naredil čim glasnejšega, zvoka motorja, odkrito povedano, ne pogrešam.
Kaj pa »rezervoar«?
Kako daleč lahko pridem z ID.5 z napolnjeno baterijo, je naslednje vprašanje. Sledi še en razveseljiv podatek, ki utegne prevesiti tehtnico v korist elektrike. Z ID.5 boste lahko prevozili tudi do 500 kilometrov. To pa je že številka, ki vas dostavi do Splita, Milana, Münchna, Budimpešte, in če boste resnično nežno božali stopalko, tudi do Beograda. Zagotovo pa je to številka, ki zadosti večini družinskih in tudi poslovnih potreb. Zdaj morate razjasniti še zadnje vprašanje – kje in kako ga polniti? Če ga lahko polnite na domačem parkirišču, ste nanj odgovorili. Če živite v stanovanju, ki ima na skupnem parkirišču kvečjemu eno polnilnico, je udobja že malo manj. V tem primeru se pozanimajte, kje blizu svoje običajne poti najdete hitro polnilnico, po možnosti s kavarno v bližini. ID.5 bo tam do 80-odstotne napolnjenosti baterije potreboval slabe pol ure.
Res je, življenje z električnim avtomobilom prinaša spremembe, a prepričan sem, da bi se več ljudi odločilo za nakup, če bi imeli možnost večdnevnega preizkusa. Sicer pa lahko na koncu ugotovim, da Volkswagen v času dveletne splošne garancije nudi tudi dve brezplačni avtovleki do najbližje polnilne postaje. Za primer, če kdaj pa kdaj tudi 500 kilometrov dosega ne bi bilo dovolj …
Naj torej potegnem črto pod ta nekajdnevni preizkus novega ID.5. Doseg? Odkljukano. Prostornost? Odkljukano z zadržkom. Krivec za zadržek je peti družinski član, ovčarka Gaja, ki med vožnjo rada sedi pokonci in je zato v nizek prtljažnik nisem niti poskusil tlačiti. Olajšan sem ob misli, da to ni zadnji avto iz Volkswagnove družine ID. Predvidevam, da prihajajo šestica, sedmica, osmica … S še večjim dosegom in prostorom za našo ovčarko.
