ID.3 in ID.4 – komu kateri? Najprej odprite prtljažnik
Besedilo:Matevž Hribar
Fotografije:Pino Goodman
Svoj čas smo primerjalne teste delali med podobnimi avtomobili različnih znamk, da bi na primer razrešili vprašanje, ali je boljši Polo ali Clio. Tokrat pa smo imeli hkrati v rokah ključe dveh modelov istega proizvajalca. Različna sta po merah, različna po tem, kako daleč se lahko odpeljeta z enim rezervoarjem, pardon, s polno baterijo, celo iz različnega segmenta prihajata ... Ju je sploh smiselno primerjati? Je! Berite dalje. Tudi o tem, kako je družino z električnim avtomobilom peljati na izlet do Blatnega jezera.
Odgovor na smiselnost primerjalnega testa sem dobil v Velenju, kjer smo v Avtohiši Strašek prevzemali večjega od ID-jev. Med čakanjem na izpolnjevanje pooblastila mi je poleti leta 2025 v oči skočil reklamni plakat s točno tema dvema Volkswagnoma z izpostavljenimi cenami. Akcijski ceni za modela ID.3 Pure Limited in večjega bratca ID.4 Pure Limited sta si bili res neverjetno blizu. Če sem bolj nazoren, je bilo razlike med njima, po upoštevanju nepovratne subvencije, približno toliko, kot stane Gorenjev pralni stroj z 10-kilogramskim bobnom in centrifugo do 1.400 vrtljajev na minuto, ker smo bili ravno v Velenju. Skrivnost pomaga razrešiti Borzenova spletna stran v tabeli 2, ki povzema višine nepovratne finančne spodbude. Največja možna subvencija za nakup električnega vozila je v obdobju priprave tega prispevka znašala 7.200 evrov, veljala pa je izključno za tista z maloprodajno ceno pod 35 evrskimi tisočaki.
Oblika in prostornost
Tako, zdaj vemo, zakaj. Zdaj pa k vprašanju, kako se obneseta ‘trojka’ in ‘štirica’ v neposredni primerjavi? Začnimo z manjšim: parkiran ob večjem mi deluje prikupnejši. Malo zaradi dvobarvnega lakiranja, še bolj zaradi posrečene mladostne oblike, ki je pisana na kožo mlajši generaciji. Dobro preskrbljenim študentom, oblikovalcem, skrbnikom družabnih omrežij (#novipoklici). Medtem ko ID.4 vidim pred hišo mlade družine, trgovskega potnika, morda zobozdravnika. Že sama oblika torej lahko namigne, kateri je za koga.
Nadaljuje se z vstopanjem v kabino: ID.3 je malo nižji od ID.4, a nikakor ne športno nizek, da bi človek za vstopanje in izstopanje potreboval hrbtenico najstnika. Za volanom ID.3 nimaš občutka, da sediš v majhnem avtomobilu: notranjost je prijetno zračna, dovolj je prostora za nogi, saj sredinski greben ni previsok, udobno je tudi za komolce in glavo. Tudi v zadnji vrsti niti otroci niti normalno rasli odrasli nimajo razlogov za to, da bi se pritoževali. Dokler ne pridemo do ključne razlike: ta se skriva pod prtljažnimi vrati. ID.3 je brez težav požrl nekaj dnevne prtljage, a ko smo se z družino odpravili na tridnevni izlet do Blatnega jezera na Madžarsko, je bil ID.4 – predvsem zaradi prtljažnika – logična izbira. Tu nagovarjam v prvi vrsti družine: če se odločate med enim in drugim, v salonu obvezno odprite prtljažnik.
Eden igriv, drugi uglajen
Ob merjenju milimetrov in litrov pa ne smemo spregledati še ene, v digitalnem času pogosto spregledane značilnosti. Jasno, govorim o voznih lastnostih. Če bi vozil le ID.4, tega niti ne bi opazil, a ko se presedeš neposredno iz enega v drugega, je razlika presenetljiva: ID.3 je bolj igriv in lahkoten, skoraj športno ukrojen, medtem ko se ID.4 raje pelje umirjeno in elegantno, pri hitrejši vožnji pa hitro pokaže, da je težji in posledično s tem tudi nekoliko bolj okoren. In če prostornost, predvsem prtljažnika, ni tisto, kar vas pri avtomobilu najbolj pritegne, boste morda ugotovili, da je ID.3, čeprav merjeno z metrom in denarnico to ni samoumevno, boljša izbira.
Če bi lahko obdržal enega od njiju in ob tem zadržal še svoj obstoječi (dizelsko gnani) avtomobil, bi se verjetno odločil za ID.3. Je bolj prikupen, živahen, okreten, odličen v mestu, torej okolju, za katero menim, da je bolj na kožo pisano električnim vozilom. Če bi razmišljal le finančno ekonomično in bi to postal edini avtomobil pri hiši, bi izbral tega, ki za svoj denar ponudi več prostora – torej ID.4!
Pretirano optimistični načrti
Obljubil sem še opis izkušnje na izletu do Heviza na Madžarskem, z drugim največjim termalnim bazenom na svetu. Do tja je iz Medvod 283 kilometrov, če jo iz Dolge vasi urežete po lokalni cesti skozi Lenti in se izognete 38 kilometrov daljši in za 16,84 evra dražji – toliko stane 10-dnevna madžarska vinjeta – poti po avtocesti. Ob racionalni uporabi stopalke za plin in povprečni porabi okrog 15 kWh/100 km v teoriji to pomeni en dodaten postanek ob hitri polnilnici s sladoledom in kavo. V praksi so bili postanki za polnjenje štirje: na avtocestnem postajališču pri Murski Soboti se je to zaključilo pri napolnjenosti 80 odstotkov, kjer je bila v sistemu očitno nastavljena meja, pa tega prej nisem preveril – vmes smo že polizali sladoled in nismo hoteli ponavljati vaje. Nazaj grede smo želeli preskočiti avtocestno postojanko in smo se priklopili v centru Murske Sobote, kjer je bilo polnjenje prepočasno, zato nismo vztrajali dovolj dolgo. Na postajališču Grabonoš polnilnica žal ni delovala, v Mariboru pa na naši strani avtoceste ni bilo proste polnilnice, zato je bilo treba na drugo stran postajališča, k sreči le pod povezovalnim podvozom. Tam je Petrolova hitra polnilnica prenašala energijo s povprečno močjo 72 kilovatov, tako da smo lahko med kosilom s hitro hrano doseg podaljšali dovolj, da smo se pripeljali do Velenja, kjer smo vrnili testni ID.4. Morda na tem mestu ne bo odveč še opomba, da so bili naši številni postanki na poti odraz stanja polnilne infrastrukture, in ne tehnike v avtomobilu, saj sta se tako ID.4 kot tudi ID.3 pri nas doma polnila brez težav.
Povsem za konec še zmagovalec primerjalnega testa kopališč: domače Velenjsko jezero zaseda prvo, termalni bazen v Hevizu drugo, obala Blatnega jezera pa tretje mesto.
ID.3/ID.4 v milimetrih in litrih dolžina: 4.264 mm / 4.584 mm širina: 1.809 mm / 1.852 mm višina: 1.564 mm / 1.640 mm obračalni krog: 10,3 m / 10,3 m prtljažnik: 385-1.267 l / 543-1.575 l največja moč: 125 kW / 125 kW največji doseg (po WLTP): 388 km / 362 km teža: 1.787 kg / 1.974 kg
