VW Arteon Shooting Brake 2.0 TSI z 280 KM in arhitektura Koroške

Najprej o avtomobilu. V nemški reviji Auto Motor und Sport so tega novega karavana, po dolgem času spet novost, ki ni SUV ali crossover, križanec, imenovali kar različica z dizajnerskim nahrbtnikom. Natančneje rečeno, ne gre za klasičnega karavana, saj ima zelo modno linijo strehe in vrata brez okvirjev. Od glave do pete je ta Arteon nekaj posebnega. Tudi s svojo barvo. V Wolfsburgu smo si za naš preizkus izposodili Arteona z opremo R-Line kraljevo rdeče kovinske barve, sicer pa prevladujejo črni, sivi ali beli barvni odtenki. Za ljubitelje opreme elegance je tu še vodomčevo modra kovinska različica eisvogelblau. 

Najprej v muzej

Za prvo etapo poti je bilo najbolj primerno Jezersko, kjer smo v klancih in ovinkih ter po serpentinah lahko dodobra preizkusili Arteonovo okretnost. Največji navor doseže ta motor z močjo 280 KM že pri 350 Nm, motor pa se lahko pohvali z zelo majhno turbo praznino v spodnjem območju vrtljajev. Pri dolgi limuzini je več pozornosti namenjene stabilnosti avtomobila kot pa dinamiki in popolni natančnosti smeri pri najmanjšem zasuku volana. Kljub temu ostaja Arteon miren in ohranja na cestišču nevtralno lego, za najzahtevnejše pa ponuja koncern Volkswagen še en model – Arteon R s svojimi 320 KM. 

Med razmišljanjem o legi tega Arteona se pripeljemo v Suho, vas v Podjuni, kjer na glavni cesti ne morete zgrešiti mogočnega betonskega kvadratnega tulca, ki štrli s hriba. Gre za leta 2008 odprt muzej Liaunig, ki predstavlja sodobno umetnost zasebne zbirke industrialca in zbiratelja umetnin Herberta Liauniga. Sprva je na natečaju za muzej zmagala francoska arhitektka Odile Decq, a ker je bila predraga, pri izgradnji muzeja pa dežela Koroška kljub prvotni obljubi na koncu ni sodelovala, je v drugem natečaju zmagal dunajski arhitekturni biro Querkraft. Muzej, ki je bil v sedanji, razširjeni obliki odprt leta 2015, ima kar 7500 kvadratnih metrov razstavnih površin, stal pa je devet milijonov evrov in pol. Že nekaj let po otvoritvi so ga uvrstili med spomeniško zaščitene objekte v Avstriji. Razstavljenih je približno 2500 del večinoma avstrijskih umetnikov, predstavnikov sodobne umetnosti, pomembna pa je tudi razstava afriških objektov iz zlata in obredja Gold der Arkan, ki velja s 600 eksponati za eno največjih tovrstnih zbirk na svetu.

Arteon, ki nas je pripeljal do muzeja, v notranjosti izdaja svoje poreklo višjega razreda, povsod je dovolj prostora, sedeži so udobni in nastavljivi v vse smeri, način upravljanja pa je odvisen od ravni opreme, ki jo izberete. Naš testni avto je imel tripodročno klimatsko napravo in upravljanje na dotik ter najvišjo raven opreme pri navigaciji. Tudi Arteon Shooting Brake ima na volanu stikala na dotik, ki načeloma delujejo enako kot nekdanja stikala.

Najvišji leseni stolp na svetu

Medtem ko ugotavljam prednosti in slabosti vozniške kabine, pripeljem do še mnogo bolj obiskane znamenitosti na Koroškem. Na južnem bregu Vrbskega jezera, zahodno od Celovca, se na griču dviga Pyramidenkogel. Gre za oddajnik in razgledni stolp, zgrajen leta 2013. No ja, sedanji stolp je bil resda zgrajen pred manj kot desetimi leti, a nekoč je tu že stal leseni stolp iz leta 1950, ki je bil visok vsega 27 metrov. Do vrha takrat ni bilo ceste, nekaj let kasneje pa so poleg postavili še radijski in TV-oddajnik. Leta 1968 so zgradili jekleno-betonski stolp z dvigalom, ki je bil visok 43 metrov.

Leta 2007 je nekdanji stolp obiskalo že 105 tisoč obiskovalcev. Ker so izračunali, da bi obnova skoraj 50 let starega stolpa stala kar sedem milijonov evrov in pol, so našli boljšo rešitev – zgradili so nov, sedanji stolp. Gre za arhitekturno stvaritev v obliki vijaka in elipse, struktura pa vsebuje dvigalo in stopnice. Ko je bil stolp zgrajen, je imel najvišji tobogan v Evropi s kar 52 metri višinske razlike. Skupaj z antenami je sedanji stolp visok 100 metrov, kar pomeni, da gre za najvišji leseni stolp na svetu. Posebnost stolpa je tudi leta 2017 urejena živahna in raznobarvna osvetlitev, načrtujejo pa tudi gradnjo vzpenjače z Vrbskega jezera.

Tudi varčen

Arteon Shooting Brake ima najraje avtoceste. Na našem izletu po Koroški jih nismo uporabljali veliko, saj je bila pot od Vrbskega do Osojskega jezera razmeroma kratka. Avto odlično pospešuje, ima zelo dobro vzmetenje, ki odlično blaži vse neravnine na avtocestah, v notranjosti zvok motorja tudi pri priganjanju v višje vrtljaje komajda slišite – in to kljub temu, da se zelo hitro približujete elektronski omejitvi najvišje hitrosti pri 250 kilometrov na uro. To seveda raje preizkušajte le na nemških avtocestah, kjer omejitev (skoraj) ne poznajo. Tudi če imate težko nogo in radi vozite hitro, ostaja doseg z eno posodo super bencina med 700 in 800 kilometri. Posoda za gorivo je namreč velika, ima kar 66 litrov.

Nenavadna arhitekturna stvaritev

Elegantno kul

Arteon, ki smo ga preizkušali na avtocestah avstrijske Koroške, se med ostalim ponaša tudi s prostornostjo. Prtljažnik je ogromen, zelo globok in prostoren, nekoliko manjša je le odprtina prtljažnika zaradi oblike strehe, stvari pa je treba vanj spustiti čez stopnico v notranjost. Sedenje na zadnji klopi je udobno tudi za visokorasle ljudi, ne le zaradi prostora za noge, ampak še bolj zaradi višine strehe, ki je kljub kupejevski obliki načrtovana tako, da se nihče na zadnji klopi ne bo počutil utesnjenega. Arteon Shooting Brake je elegantnejša in bolj športna ter skorajda umetniško izpopolnjena različica Passata, ki razvaja s popolnim udobjem v notranjosti, prostornostjo in seveda pri različici z 280 KM tudi z močjo, okretnostjo, pospeški in navdušenjem nad hitro in dinamično vožnjo. Če omenimo še 20-palčna platišča, ki spadajo k opremi R-Line, potem lahko rečemo le, da je novi Arteon Shooting Brake, kot so napisali v že omenjeni reviji Auto Motor und Sport, resnično elegantno kul. 

Elegantno kul izgleda tudi novo pročelje term v Beljaku, kjer so se namakali že Rimljani. V 19. stoletju so uredili prve ločene terme za moške in ženske, kasneje so uredili družinske terme, leta 2012 pa so v predmestju, ki se po termah imenuje Warmbad, uredili sedanje kopališče Kärnten Therme Warmbad. S hodniki in predori so povezane z okoliškimi hoteli, privabljajo pa goste iz bližnje in širše okolice, tudi iz Slovenije. Pod objekt je podpisan graški arhitekt Titus Pernthaler, ki pravi, da je navdih iskal v okoliških hribih in vrhovih, predvsem v Dobraču, ki se dviga neposredno za termami. Zanimivo je tudi, da v termah ne boste našli niti ene same ograje. 

Ovinkov in deželnih cest, serpentin, hribov, mest, vasi, krožišč in prehitevanja smo imeli za ta koroški arhitekturni ogled dovolj, zato spomnimo na to, kar smo zapisali nekaj vrstic višje. Arteon, sploh tak, ki ima 280 KM, ima najraje avtocesto. Po avtocesti smo se – elegantno kul – skozi karavanški predor odpeljali nazaj proti Ljubljani.